Kdo pobira kapital ljudskega nezadovoljstva?
31.01.2013 ob 21:56, avtor jozebV Cankarjevem domu se je v četrtek 31. januarja zvečer, zbrala pisana druščina ljudi, ki so vsak na svoj način, skušali pobrati „kapital“ ljudskega nezadovoljstva z domačo politiko. Pod okriljem Vena Tauferja in vrha pisateljskega društva, so se na odru in govornici menjali ljudje kot so Spomenka Hribar, France Bučar, Peter Kovačič Peršin, Tone Peršak, Miha Butara, Igor Koršič, Jože Pirjevec, Matjaž Hanžek…
Razumem, da so nezadovoljni s stanjem v državi, razumem, da je pri nas marsikaj narobe, razumem, da so razmere nekatere pripeljale do roba potrpljenja, ampak tega, kaj so v Cankarjevem domu počeli ti ljudje… ne razumem.
Najprej sem se vprašal, kako lahko taka srenja nagovori mene in meni podobno misleče? Odgovor je bil takojšen, nedvomen in jasen, ne more me! Zakaj? Zato, ker so ti ljudje, posredno in neposredno, prav tako odgovorni za današnje stanje, kot trenutni nosilci oblasti. Še več, prepričan sem, da so del problema proti kateremu zdaj skušajo nastopati in iz njega vleči politični kapital. Stanje v katerem smo, se ni začelo z zadnjimi volitvami, začelo se je bistveno prej, korenine pa so v Demosu in kar nekaj nezadovoljnežev v Cankarjevem domu, je iz časov Demosa…
Najbolj krepke izjave se je kajpak znebila Spomenka Hribar, ki je izjavila: „Desnica je pravi in edini naslednik boljševizma iz prejšnjega sistema.” Le še to je manjkalo, da bi rekla, da se je desnica po koncu druge svetovne vojne brez procesov v različnih breznih naše države, kar samo postrelila…
Remzo Skenderović (pa kdo je ta človek) je izrazil skrito skrb, ki je jasno pokazala, koga v Cankarjevem domu pravzaprav nočejo, ko je izjavil: „Dosledno bi morali tudi ločiti Cerkev od države.“ Gospodu Skenderoviću moram povedati, da je v Sloveniji to že skoraj uspelo. Po najnovejši primerjalni religijski raziskavi, v Sloveniji v Boga veruje le še 37 odstotkov ljudi, v to, da je nekaj, kar nas presega nad nami, pa dobrih 45 odstotkov. In Cerkev sploh nima vseh 37 odstotkov. Govorjenje o ločitvi je torej nesmiselno, ker je ločitev več kot radikalna…
Ne bom komentiral vseh izjav (z nekaterimi se tudi strinjam), vendar pa me druščina zbrana v slovenskem hramu kulture, le utrjuje v prepričanju, da bo treba bolj radikalno braniti svoja stališča. Iz preprostega razloga, ker njihova stališča ne morejo biti moja stališča. In ker je ta država tudi moja. Zato je, že zaradi svojih otrok, ne morem zgolj prepustiti različnim uležanim kvazi levičarjem.
Če bi se, po ne vem kakšni nesreči, omenjena druščina znašla na oblasti, nam Bog pomagaj! Glede na izrazoslovje in ideje, ki so jih trosili, zapori ne bodo dovolj veliki in najbolj plačani poklic bo nedvomno paznik v kakšnem taborišču za katolike…
Objavljeno v politika | 14 komentarjev