Jože Bartolj (1969) je urednik za kulturo na Radiu Ognjišče.

Teme

Išči

Žegen

30.03.2013 ob 10:23, avtor jozeb

Velikonočnega blagoslova in upanja, želim vsem ljudem dobre volje!

  • Share/Bookmark

Objavljeno v splošno | 1 komentar

Umivanje nog

28.03.2013 ob 22:24, avtor jozeb

Papež Frančišek je na veliki četrtek umival noge mladostnim prestopnikom, naš župnik izbranim župnijskim sodelavcem, vse skupaj v spomin na dogodek pri zadnji večerji, kjer evangelist Janez v trinajstem poglavju piše: »Ker je Jezus vedel, da mu je Oče dal vse v roke in da je prišel od Boga in odhaja k Bogu, je vstal od večerje, odložil vrhnje oblačilo, vzel platno in se z njim opasal. Nato je vlil vode v umivalnik in začel učencem umivati noge in jih brisati s platnom, s katerim je bil opasan.«

Ob tem sem pomislil, kako bi bilo, če bi direktorji podjetij, kdaj umili noge svojim delavcem? Če bi uradniki na upravnih enotah umili noge občanom? Ali če bi ministri vlade namesto dolgotrajnega sestankovanja odšli na ulico in umivali noge državljanom? Da bi se spustili iz višav svoje pomembnosti in opravili strežniško delo. Zdi se mi, da nam manjka pristne ljubezni do sočloveka, ki lahko marsikaj ozdravi, popravi in razume. Manjka tudi empatije do sočloveka, vživljanje v njegovo doživljanje, v njegove probleme, v njegov zorni kot.

Če pa se zmoremo skloniti pred sočlovekom, se na nek način ponižati toliko, da pred njim pokleknemo in mu umijemo nogo, vzamemo Jezusov zgled, do kje naj seže ljubezen, zares. S tem tudi zrelativiziramo poklicne in ostale vloge, ki jih igramo in postanemo zgolj in samo ljudje. To pa nas med drugim pripelje tudi do krščanskega socialnega nauka, kjer je na prvem mestu človek.

Zato imam red veliki četrtek.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v splošno | 1 komentar

Čiščenje na PEN-u

27.03.2013 ob 22:55, avtor jozeb

Slovenski center PEN, pod vodstvom Marjana Strojana, kjer so združeni pisatelji, esejisti in pesniki, se je na predlog 21 članov, znebil člana, bivšega predsednika vlade Janeza Janše. V totalitarnem duhu, ki naj bi bil pisateljem tuj, so očistili svoje članstvo nezaželene osebe. Očitajo mu »stališča, njegove izjave o slovenskih pisateljih in pesnikih, ki so člani Slovenskega centra PEN, njegove izjave in zapisi v zvezi s slovenskimi mediji, zapisi v glasilu SDS-a in drugih medijih, ki so tej stranki blizu, primeri njegovega nespoštovanja človekovih pravic in njegovega odnosa do izbrisanih ter njegove izjave o udeležencih uličnih protestov v zadnjih mesecih«.

Razumem, da je lahko 21 članov jeznih in razočaranih nad Janšo, a vendar kakor v vsakem raznobarvnem sestavu, kjer kaj dajo na cvetober različnih mnenj, bi pričakoval kakšno ločeno mnenje, vsaj glede na to, da so člani slovenskega PEN tudi Andrej Arko, Andrej Capuder, Niko Grafenauer, Igor Grdina, Jože Horvat, Drago Jančar, Gorazd Kocijančič, Edvard Kovač, Jurij Paljk, France Pibernik, Miha Pintarič, Denis Poniž, Alojz Rebula, Brane Senegačnik, Janez Stergar, Anton Stres, Igor Škamperle…

Morda pa se je Slovenskega centra PEN polastila ena, bolj glasna in ubrana, ter seveda številčnejša klika? Ta je presodila, da jim gre mirujoče članstvo nekdanjega predsednika vlade vseeno bolj na živce, kot pa medijsko odmevna izključitev. Pretehtali so, da bo korist izključitve večja od morebitnega zgražanja nad proceduralnimi zdrsi postopka.

Kakorkoli že upam, da imajo roke po Pilatovsko umite in da bodo z izvršenim dejanjem zdaj lažje spali.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v kultura, politika | 6 komentarjev

Svet strahu

26.03.2013 ob 19:38, avtor jozeb

Stara celina je v finančni (in še kakšni) krizi. Ta se še kar širi. Evropska centralna banka je pravkar odobrila posojilo Cipru, v zameno za drastične varčevalne ukrepe. Na Cipru menda nikoli več ne bo, kot je bilo. Ob koncu vsakega medijskega prispevka na to temo, pa novinarji postavijo vprašanje, kdo bo naslednji? Mnogi omenjajo našo državo.

Tako že kar nekaj časa živimo pod pritiskom. Kaj se bo zgodilo pri nas? Kaj bo z našimi bankami in kako bo z našimi prihranki? Nekomu ustreza, da med ljudmi vzdržuje strah pred prihodnostjo. Zato vsak dan znova dobimo nov odmerek strahu. Tudi hodimo že bolj sklonjeno, kot bi na nas pritiskala teža bremena.

Po eni strani nas politiki in gospodarstveniki prepričujejo, da lahko svoje težave rešimo sami, po drugi strani pa se zavedamo, da smo že krepko v časih suhih krav in da prav nič ne kaže, da bo nastopilo izboljšanje.

Kaj ne bi mogli (enkrat za spremembo) na naše težave pogledati celostno in najti rešitve, ki bi bile vsem v korist? Bi lahko stopili skupaj in namesto strahu med ljudi vsadili nekaj optimizma in upanja? To bi lahko bil začetni korak proti izboljšanju. Če bi vsak dan začeli z pozitivnim pogledom, bi lahko premagali mučno negotovost in strah pred nepredvidljivo prihodnostjo.

Vprašanje je le, če bi se pri tem uspeli poenotiti? Tisti, ki mu bo to uspelo, lahko računa na široko politično podporo, saj imajo ljudje strahu dovolj. Dovolj imajo, da jim po napornem dnevu nekdo v glavo vliva še strah pred jutrišnjim dnevom.

Jutri pa konec koncev vedno pride in ga ne zanima, kaj si o njem mislimo…

  • Share/Bookmark

Objavljeno v politika | 2 komentarjev

Butarice

23.03.2013 ob 19:20, avtor jozeb

Cvetna nedelja naznanja, da stopamo v Veliki teden. Gre za spomin Jezusovega vstopa v Jeruzalem, ko so ga jahajočega na oslu, ljudje pozdravljali tako, da so predenj polagali zelenje. Še pred bogoslužjem je blagoslov zelenja, ki ga nato odnesemo domov in spoštljivo shranimo, saj gre za »blagoslovljeni les«. Včasih so prevladovale znane raznobarvne butarice iz barvanih lesnih oblancev, vendar pa je v zadnjih letih vse več tistih, ki si sami naredijo butare iz različnega zelenja, kjer pa ne smejo manjkati oljke.

Center dogajanja je procesija z zelenjem, ki nas vodi v cerkev. Ta dan tudi prvič v tem letu poslušamo pasijon, evangeljsko poročilo o Jezusovih zadnjih urah zemeljskega življenja. Začenjajo se pomembni dnevi, ki naj nam pozornost usmerijo v najpomembnejše dneve Cerkvenega leta.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v splošno | Brez komentarjev

Ko te dobijo s prsti v kozarcu marmelade…

21.03.2013 ob 21:17, avtor jozeb

Pred dnevi je bila ena izmed novic kategorije »bizarno«, kako so nekega nočnega čuvaja zalotili pri gledanju »vročih« filmov med službenim časom. Kot da to ne bi bilo dovolj, so privoščljivi sosedje iz sosednje stolpnice, njegov primer objavili na spletu. Menda je osramočeni nesrečnik pobegnil in se skril, ko je ugotovil, da njegovo preživljanje dolgih nočnih uric ni ostalo neopaženo. Kaj so z njim naredili njegovi nadrejeni sicer ne piše, si pa lahko predstavljamo.

Ko so včeraj našega novega obrambnega ministra fotografi zalotili pri podobnem »vročem« dopisovanju, pa se je zgodba odvila na povsem drugačen način. Romana Jakiča ni bilo sram, da bi pobegnil. Ne, ne… Naš obrambni minister se je postavil v vlogo žrtve. Nekdo je bral njegovo zasebno pošto. In še več, celo objavil jo je. Z vsemi slovničnimi napakami vred. Kaj se zdaj človek ne sme več niti posvetovati, kakšne posledice čakajo njegov ministrski resor? Krivi so tisti, ki so to obelodanili.

Zato jih bomo tožili, zato jim moramo preprečiti, da se taki komunikacijski zasebnostni zdrsi ne bi več dogajali. Nas pravzaprav ne zanima, če nekdo prodaja drogo, trguje z belim blagom ali pripravlja teroristični napad, nas zanimajo njegove pravice. In da, njegova pravica je, da se, tako neformalno, mimogrede, s svojim kameradom, pogovarjata o nabavi in dostavi droge, številu bolj ali manj plešočih Ukrajink, morebiti kilogramih eksploziva, ali pa oneprimernih in nelojalnih kadrih v državni službi, ki so vredni odstrela.

Pravzaprav me je od vsega najbolj začudila naivnost Romana Jakiča. On je ja kader, ki je v politiki že vse svoje življenje. On je ja tisti, ki mora vedeti, kako se deluje pod krinko demokratičnih sprememb, kadrovskih popolnitev in marginalizacije nevšečnih kadrov. Tako pa je takoj, še preden je resnično zasedel mesto na obrambnem ministrstvu, pogrnil na celi črti. Kot osnovnošolec, ki so mu sošolci našli ljubezensko pismo in ga fotokopiranega polepili na vsa šolska vrata…

Morda bi bilo že enkrat čas, da se nehamo sprenevedati in sprejmemo, da vsaka aktualna oblast nastavlja svoje ljudi. Tisti, ki gredo v to igro, pač morajo vedeti, kaj jih (lahko) čaka. Škoda je le, da nas ni tristo milijonov, ampak samo dva, kajti kritična masa tistih, ki se morajo zamenjati ob vsakokratni menjavi oblasti je v obeh primerih podobna. Vsaj ministru se ne bi bilo treba delati lepega, da marmelade ne krade, ampak si jo zasluženo maže na kruh…

  • Share/Bookmark

Objavljeno v politika | 1 komentar

Nepozabna Milena Morača

20.03.2013 ob 23:52, avtor jozeb

Z vlogo Abigaille v Verdijevi operi Nabucco se je od aktivnega petja, v sredo 20. marca, poslovila sopranistka, prvakinja ljubljanske opere Milena Morača. S čustvi nabit večer v popolnoma polni Ljubljanski operi ni nikogar pustil ravnodušnega. Tako se poslavljajo zvezde ali kometi, kot je uvodoma povedal umetniški vodja Opere Milivoj Šurbek.

Milena Morača je ostala zvesta SNG Operi in baletu vso kariero. Začela je v osemdesetih letih in kmalu napredovala, ter v teh letih prepela praktično ves operni repertoar primeren svojemu glasu. Leta 1996 je za vlogi Skladatelja v Straussovi operi Ariadna na Naksosu in Janufe v Janačkovi istoimenski operi prejela tudi nagrado Prešernovega sklada.

Zdaj je prišel čas slovesa, ko je stopila v zasluženi pokoj. Pravi, da si zdaj najprej želi nekaj tednov na morje, da se odpočije in nabere novih moči. Z možem Jurijem Součkom jih bosta zbirala po Veliki noči.

Po končani predstavi se je od primadone poslovil tudi operni ansambel. Zaželeli so ji veliko dobrega in jo tudi kot gostjo povabili medse. Prav tako pa smo jo navdušeno s stoječim ploskanjem pozdravili poslušalci, ki so ji ostali zvesti vso kariero. Draga Milena, hvala za obilo kulturnih užitkov, ki si jih v aktivnih letih prepevanja v Ljubljanski operi radovoljno razsipala med nas.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v kultura | Brez komentarjev

Razstava

18.03.2013 ob 23:58, avtor jozeb

Po daljšem času pripravljam novo razstavo, ki jo bomo odprli v sredo 3. aprila v atriju Zavoda sv. Stanislava, pred Kregarjevo galerijo. V tem času nastajajo še zadnji detajli slik, ki imajo letnici nastanka 2012 in 2013. Se pravi, da gre za čisto nova del, ki bodo za masikoga tudi presenečenje. Mag. Bernarda Podlipnik je ob bodoči razstavi med drugim zapisala:

“Na lesenih tablah se izrisujejo podobe posameznikov, moških, žensk, starcev, številnih obrazov, ki se nam po eni strani razkrivajo, a hkrati ostajajo skrivnostno umaknjeni v svoj svet. Bartolj sam pravi, da bi te obraze najlažje poimenoval “predniki” in da v slikah odpira z njimi pogovor, z njimi komunicira.  Sluti in odkriva za njihovimi potezami in v njihovih očeh svoja iskanja, hrepenenja, padce, nedokončane poti, dragocena spoznanja in srečevanja?  Poleg oseb se na slikah v zabrisanih potezah pogosto pojavljajo motivi starih zemljevidov, kompasov, ur, antične keramike, odtisov listja, različnih vzorcev …”

Prilagam eno od del in hkrati že zdaj vabim v sredo, po Veliki noči, ob 19. uri, v Zavod sv. Stanislava.

Na lesenih tablah se izrisujejo podobe posameznikov, moških, žensk, starcev, številnih obrazov, ki se nam po eni strani razkrivajo, a hkrati ostajajo skrivnostno umaknjeni v svoj svet. Bartolj sam pravi, da bi te obraze najlažje poimenoval “predniki” in da v slikah odpira z njimi pogovor, z njimi komunicira. Sluti in odkriva za njihovimi potezami in v njihovih očeh svoja iskanja, hrepenenja, padce, nedokončane poti, dragocena spoznanja in srečevanja? Poleg oseb se na slikah v zabrisanih potezah pogosto pojavljajo motivi starih zemljevidov, kompasov, ur, antične keramike, odtisov listja, različnih vzorcev …
  • Share/Bookmark

Objavljeno v kultura | 2 komentarjev

Zima se kar ne da

17.03.2013 ob 23:48, avtor jozeb
Sredina marca je in vsak hip bo enakonočje, zima pa še kar kraljuje. Na sončnih legah je sneg sicer pobralo, a takoj ko se le malo povzpneš, te še vedno čaka sneg. Ni čudno, da zvončki letos zamujajo. Pravzaprav je vso rast zavrlo za slab mesec. Čez mesec se seveda ne bo nič poznalo, ker bo narava vse nadoknadila, a trenutno so razmere bolj februarske kot marčevske. Poleg tega se marec imenuje sušec, letos pa smo v marcu daleč, daleč od suše.

Zato je seveda na mestu tudi vprašanje ali se nam obeta vroče poletje, kot ga predvidevajo ene vrste klimatologi ali smo na pragu nove ledene dobe, kot pravijo drugi. Vse skupaj seveda kaže na to, da ne vemo kaj se bo zgodilo. Ne vemo ali smo klimatske spremembe povzročili sami ali pač pridejo vsake toliko tisoč let.

Je torej življenje krog, ki se ponavlja, kot dan, ko sonce vsako jutro vzide in mi vstanemo iz iste postelje, ali spirala, ki sicer nakazuje neko konstanto ponavljajočih dogodkov, ki pa se vendarle nekam nadaljuje? Imamo torej konstante in odklone. Vzpone in padce, poletja in zime, začetke in konce… Vsako leto znova pa se razveselimo topline, ki jo prinašajo daljši dnevi in drobnih znanilcev, ki pravijo, da je oklep snega in beline končno premagan. Potem naj bo kot je vsakemu posamezniku bolj prav, krog ali spirala, krivulja ali premica.

Če sem v tem času, ko še odzvanja Tiha nedelja, še nekoliko religiozen, lahko napišem, da to niti ni tako pomembno, saj Bog tudi zavita pota piše naravnost.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v splošno | Brez komentarjev

Razglašeni orkester

15.03.2013 ob 19:46, avtor jozeb

Nova slovenska vlada se je počasi (tik pred zdajci) razkrila. Pogled nanjo, glede na obljubljano, res ni spodbuden. Če je minister Židan izjavil, da bomo dobili eno najboljših vlad, potem morda ni bil obveščen o tem, kaj se bo (je) končno pokazalo. Prikazalo pa se predvsem strankarsko kupčknje…
Glede na gospodarsko situacijo in stanje javnih financ je največji fiasko mandatarke Alenke Bratušek, skorajda javno ponujanje finančnega ministrstva večim kandidatom. Mandatarka se verjetno ni pojavila samo pred Prešernovim spomenikom, ko je iskala sprejemljivega kandidata. In minister za finance, ki bi moral biti osnova in temelj nove vlade je bil izbran kot zadnji, pet pred dvanajstvo, brez bistvanih referenc, razen tiste, da prihaja iz NLB-ja, ki spet potrebuje državni kapital za dokapitalizacijo. Če bo to moto novega finančnega ministra, potem smo že na vlaku za Atene…
V ministrski ekipi sta tudi dva kadra Zorana Jankovića iz ljubljanske mestne uprave. Roman Jakič, ki se je pred leti norčeval iz osamosvojitve, bo postal obrambni minister. Ni kaj, po dvajsetih letih je (skoraj) vsak primeren kandidat. Uroš Grilc pa bo iz mestne službe za kulturo, presedlal na ministrstvo za kulturo, ki so ga ponovno ustanovili, da bi se prikupili intelektualnim in umetniškim krogom. Zelo je zanimivo, da ti večinoma pozdravljajo ustanovitev samostojnega ministrstva, vendar zavračajo Grilca.
Koliko ima Zoran Janković pri sestavi nove vlade je sicer težko reči, vendar je dejstvo, da ga mandatarka Bratuškova, nikoli ni pozvala k odstopu iz mesta župana. Poleg tega je njegovo predsedništvo zgolj »zamrznjeno« in imajo tako špekulacije v tej smeri prosto pot.
Kaj pričakujem? Vlada bo potrjena, vendar nas glede na nezanesljivost in nezaupanje v koaliciji, kmalu čaka nova vladna kriza. Za to bosta v svoji navadi poskrbela Karel Erjavec in Gregor Virant. Poleg tega se bo stanje v državi še slabšalo in skoraj prepričan sem, da nas kljub »dobri volji poslancev«, da se predčasnim volitvam čimdlje izogibajo, čaka prav to.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v politika | 4 komentarjev

« Starejše objave