Jože Bartolj (1969) je urednik za kulturo na Radiu Ognjišče.

Teme

Išči

Pretresi

31.07.2013 ob 22:43, avtor jozeb

V zgodovini našega naroda se še ni zgodili, da bi verniki v istem dnevu ostali brez dveh škofov. Še več zgodilo se ni niti to, da bi dve podrejeni (sufraganski) škofiji postali administrativno nadrejeni nadškofiji. 31. julij je torej zgodovinski dan, ki prihaja le nekaj dni po odmevnem Svetovnem dnevu mladih v Riu de Janeiru, kjer je več milijonov mladih slavilo praznik vere. Nekoliko evforični dnevi v družbi nekonvencionalnega papeža so pustili globok pečat, prav tako pa ga pušča tudi današnja razrešitev vrha slovenske Cerkve.

Še včeraj so o tem vedeli le dobro podučeni, tudi špiclji znotraj škofije, ki so vse skupaj odklepetali (bogsigavedi zaradi kakšnih uslug) novinarki Dnevnika. Novica torej danes zjutraj ni bila zgolj napoved tiskovne konference, ampak prvostranska afera z napovedjo vsega, kar se je potem ob 12. uri dejansko zgodilo. Nuncij se je sicer hudoval nad mediji češ, da se ne držijo dogovorov, a dokler se ne bo pristriglo peruti dobro obveščenemu klepetavemu kleriku, se bodo Cerkvene zgodbe pač pisale na tak način.

Odhajata torej dr. Stres in dr. Turnšek. Kot se da razbrati iz njunih odgovorov, odhajata tudi z odločbo umika iz javnosti, eden v tujino, drugi v domačo osamo. O tem sta spregovorila popoldne za naš radio. Morda je koga presenetilo (mene je), da je pogovor z njima vodil tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference dr. Tadej Strehovec in ne kdo od naših novinarjev. Občutek iz stanovskega vidika vsekakor ni dober, kljub temu pa jim štejem v dobro, da so pogovor pred javnostjo sploh izpeljali (lahko ga tudi ne bi).

V dobrem letu smo ostali brez štirih nadškofov, kar ni kaka prijetna popotnica naslednikom. Mariborska finančna afera je dodobra zarezala v podobo Cerkve in pokazalo se je, da so bile nekatere smernice razvoja, ki so stavile na večjo finančno neodvisnost, postavljene povsem napačno. Z nastopom novega papeža Frančiška, ki se je obrnil predvsem na uboge in zapostavljene, je postalo jasno, da bo treba graditi na novih temeljih in tako je bilo današnje dogodke moč predvideti, bilo je le vprašanje časa, kdaj se bodo zgodili.

In zdaj? Kako naprej? Nadškofijski mesti sta izpraznjeni. Smo pod nekakšno »prisilno« upravo. Nova imenovanja se lahko zavlečejo, po nekaterih napovedih, tudi do prihodnje Velike noči. In še vprašanje, kdo si pravzaprav želi danes prevzeti odgovornost za vodenje obeh nadškofij?

Na nek način smo danes na najslabšem verniki. Po eni strani smo dočakali epilog velike finančne afere in bi glede tega morali biti zadovoljni, vendar ostaja grenak priokus, da je šiba udarila tudi po nas, nič krivih vernikih, ki smo ostali brez obeh prvih pastirjev. In kakorkoli že razmišljamo, krivda obeh nadškofov ne more biti tako enaka, kot je njuna kazen.

Preostane torej le zaupanje in priprošnja k Tistemu, ki vodi našo barko že 2000 let. Bili so pretresi, bile so krize, a iz njih je Cerkev vedno izšla močnejša, okrepljena in očiščena. Bo zdaj tudi tako?

  • Share/Bookmark

Objavljeno v politika | 2 komentarjev

Vse najboljše za otroke

12.07.2013 ob 23:59, avtor jozeb

60 letni oče je peljal svojega 28 letnega sina na razgovor za službo. Ima pač čas in sin je že nekaj časa brezposeln. Res lepa gesta. Ne vem ali je sin dobil službo, ampak jaz mu je gotovo ne bi dal. Sin je nedvomno nesamostojen, nesamozavesten, po možnosti mu je mama oprala perilo in pripravila malico.

Kljub temu, da je oče nedvomno hotel storiti nekaj dobrega za svojega potomca, mu je naredil malo koristi. Zanj bi bilo veliko koristneje, ko bi ga vrgel iz zastonj mama in ata hotela. Ampak to je seveda zgodba, ki se je začela že davno.

Ganljivo je videti, kaj vse bi človeški starši naredili za svoje mladiče. Začne se že navsezgodaj, ko za otroka ni nič dovolj dobro. Ko ga starša malikujeta in iz njega naredita »Naše veličanstvo«. Na vse dejavnosti, ki mu jih izbereta ga vozita z avtomobilom, ga pretirano spodbujata in skratka skrbita, da se pri vsem skupaj kar se da dobro počuti.

V šoli poskrbita, da vsi učitelji čimprej spoznajo njunega otroka, ki je zelo nadarjen. Kaj zato, če kdaj ne naredi naloge… S tem se ja ne bomo obremenjevali. In če nama kaj ni prav, naj šola opravi svoj del naloge, otrok pač mora zaključiti šolanje, saj šolo vendar plačujemo, da je temu tako…

Tudi počitnice in dopuste si starša prilagajata tako, da je otrok čimdlje na mestu, ki mu je najbolj všeč. Naprimer tam, kjer imava počitniško hišico. Tudi dopust si razporediva tako, da je »Naše veličanstvo« kar najdlje časa na morju. Tako si celo dopust razdeliva tako, da je najprej eden z njim 14 dni svojega dopusta in nato še 14 dni drugi. Da ja omogočiva našemu najboljše. Pa kaj če se midva nimava skupnega dopusta.

In medtem ko otrok išče mesto svoje pomembnosti v vesolju lastnega popka, se zakonca drug drugemu odtujujeta. Kako bi se ne, če pa njuno pozornost najbolj zaposluje veličanstvo, ki sta si ga naprtila na rame.

Je potem kaj čudno, če se potem zgodi, da ostareli starš pripelje na razgovor za službo svojega (pre)zrelega sina, ki je čustveno in vedenjsko nedorasel? Pa kako je to čudno, saj sva ja storila vse, da bi mu omogočila najboljše pogoje za življenje in kariero?

Prej ko boste ugotovili, da je za otroka neskončno boljše, če se kdaj na trening kareteja pelje z mesečno karto, kot pa z maminim taksije, bolje mu bo in prej si bo pridobil nekaj spretnosti, ki jih bo pri iskanju službe pri 28 letih z lahkoto vnovčil! Konec koncev je njegovo življenje njegovo in ne vaše.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v splošno | 4 komentarjev

Obeležje JBTZ izginilo

4.07.2013 ob 23:53, avtor jozeb

Ponoči so na Roški cesti ukradli spominsko obeležje afere JBTZ.

Ni kaj, to je nedvomno dejanje vredno herojev.  V temi noči so pojavili uporniki, nasledniki najbolj avantgardnih NOB-jevcev, gotovo kot kakšno društvo PGC, ki je po temeljitem premisleku spoznalo svojo skrivno misijo. Mislim, da lahko krivce za to dejanje policija išče med udeleženci stožiškega OF-arskega mitinga, kjer so udeleženci jasno povedali, kaj si mislijo o samostojni slovenski državi in po čem se jim kolca.

Spomnim se kako so bili nekateri užaljeni, ko so se pojavile pobude, da bi umaknili spomenike nekdanjega totalitarnega sistema, ki jih je kar nekaj. Od spomenika revolucije, pa lajajočega Kidriča in Kardelja v množici brezimnih likvidatorjev, vosovskega likvidatorja pred Slavijo… »Ne, tega pa ne smemo storiti, to je ja naša zgodovina in narod, ki ne spoštuje svoje zgodovine, ni vreden prihodnosti…«, so nas takrat napadali tisti, ki so uspeli zaustaviti demokratične spremembe na pol poti.

In kaj lahko rečemo zdaj? Smo zdaj kaj bližje svoji prihodnosti, ali bi nekateri radi le spolirali našo preteklost in jo naredili lepo, kot sliko Doriana Greya? Ne bo šlo… Za njeno na zunaj spolirano ostjo se skriva več kot gnila notranjost. In Edvard Kardelj pač ni nič drugega kot tat, ki si je prisvojil znanstveno delo nekoga drugega in morilec, ki je pod depešo 25. junija 1945, pozval k hitrejšemu »čiščenju« političnih nasprotnikov.

Slovenci smo takim praksam leta 1990 odločno rekli NE! Na prva mesta smo postavili svobodo, demokracijo, človekove pravice in jasen upor totalitarni logiki. Zaradi tega so bili nekateri obsojeni pred vojaškim sodiščem, v tujem jeziku in konec koncev so kazen tudi odsedeli. Pomnik tega je bilo obeležje na Roški. Zdaj ga ni več.

Le zlovešči HA-HA-HA, spominja nato, da se je takrat na tem mestu dogajalo nekaj ključnega. Po 22. letih ni od tega ostalo kaj velikega. Le mali tatiči se skrivajo v zavetju noči, izmikajo stvari (celo spomenike) in si mislijo, da je to znamenje upora.

Kakšnega upora neki? Primitivizma, ki bo sprožil reakcijo na drugi strani.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v politika | 8 komentarjev

Menjave…

3.07.2013 ob 14:58, avtor jozeb

Ali je bila zamenjava nekdanjega generalnega sekretarja vlade Janeza Janše Boža Predaliča z mesta načelnika grosupeljske upravne enote še isti dan, ko je nastopil funkcijo, politično ali strokovno dejanje?

Jasno, da je bilo strokovno… Prav tako, kot tudi njegovo imenovanje… Pri nas stroka rula!

  • Share/Bookmark

Objavljeno v politika | Brez komentarjev