Jože Bartolj (1969) je urednik za kulturo na Radiu Ognjišče.

Teme

Išči

Vse najboljše za otroke

12.07.2013 ob 23:59, avtor jozeb

60 letni oče je peljal svojega 28 letnega sina na razgovor za službo. Ima pač čas in sin je že nekaj časa brezposeln. Res lepa gesta. Ne vem ali je sin dobil službo, ampak jaz mu je gotovo ne bi dal. Sin je nedvomno nesamostojen, nesamozavesten, po možnosti mu je mama oprala perilo in pripravila malico.

Kljub temu, da je oče nedvomno hotel storiti nekaj dobrega za svojega potomca, mu je naredil malo koristi. Zanj bi bilo veliko koristneje, ko bi ga vrgel iz zastonj mama in ata hotela. Ampak to je seveda zgodba, ki se je začela že davno.

Ganljivo je videti, kaj vse bi človeški starši naredili za svoje mladiče. Začne se že navsezgodaj, ko za otroka ni nič dovolj dobro. Ko ga starša malikujeta in iz njega naredita »Naše veličanstvo«. Na vse dejavnosti, ki mu jih izbereta ga vozita z avtomobilom, ga pretirano spodbujata in skratka skrbita, da se pri vsem skupaj kar se da dobro počuti.

V šoli poskrbita, da vsi učitelji čimprej spoznajo njunega otroka, ki je zelo nadarjen. Kaj zato, če kdaj ne naredi naloge… S tem se ja ne bomo obremenjevali. In če nama kaj ni prav, naj šola opravi svoj del naloge, otrok pač mora zaključiti šolanje, saj šolo vendar plačujemo, da je temu tako…

Tudi počitnice in dopuste si starša prilagajata tako, da je otrok čimdlje na mestu, ki mu je najbolj všeč. Naprimer tam, kjer imava počitniško hišico. Tudi dopust si razporediva tako, da je »Naše veličanstvo« kar najdlje časa na morju. Tako si celo dopust razdeliva tako, da je najprej eden z njim 14 dni svojega dopusta in nato še 14 dni drugi. Da ja omogočiva našemu najboljše. Pa kaj če se midva nimava skupnega dopusta.

In medtem ko otrok išče mesto svoje pomembnosti v vesolju lastnega popka, se zakonca drug drugemu odtujujeta. Kako bi se ne, če pa njuno pozornost najbolj zaposluje veličanstvo, ki sta si ga naprtila na rame.

Je potem kaj čudno, če se potem zgodi, da ostareli starš pripelje na razgovor za službo svojega (pre)zrelega sina, ki je čustveno in vedenjsko nedorasel? Pa kako je to čudno, saj sva ja storila vse, da bi mu omogočila najboljše pogoje za življenje in kariero?

Prej ko boste ugotovili, da je za otroka neskončno boljše, če se kdaj na trening kareteja pelje z mesečno karto, kot pa z maminim taksije, bolje mu bo in prej si bo pridobil nekaj spretnosti, ki jih bo pri iskanju službe pri 28 letih z lahkoto vnovčil! Konec koncev je njegovo življenje njegovo in ne vaše.

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v splošno | 4 komentarjev

4 odgovorov

  1. Dajana Dajana pravi:

    Ojoj, vem, da je napisano ironično, ampak… :cry:

  2. Tomaž Majer Tomaž Majer pravi:

    operiranje s predsodki niso ravno lastnost plemenitih ljudi. pri vsakem človeku je mogoče najti kakšno hibo, vendar dokler človeku ne damo priložnosti, da se izkaže, ga je krivično vnaprej obsojat za nesposobneža, ki mu ni vredno zaupati določenega dela. skratka, naj pač crkne od lakote, če ne zna biti samozavesten in samostojen.

    še manj plemenito je stigmatizirati določene ljudi zaradi določenih okoliščin, za katere si niso nič krivi. tako da me zanima, ali ti službe ne bi dal tudi človeku, ki je recimo delovni invalid, saj bi pač zaključil, da gre zagotovo za nekega nerodnega, nepazljivega osebka, ki bo povzročal samo škodo.

    vedno bolj se sprašuejm, kam pljuje to krščanstvo. zadnjič me je nek “kristjan” prepričeval v to, da so v krščanstvu materialne dobrine enako pomembne kot duhovne, saj naj bi jezus dejal: “Kdor namreč ima, se mu bo dalo in bo imel obilo; kdor pa nima, se mu bo vzelo tudi to, kar ima.” in to si je potem razlagal kot da jezus od vernikov zahteva kopičenje materialnih dobrin. očitno je KC s papežom frančiškom res dobila tempirano bombo.

  3. mici pravi:

    Nič hudega gospod Tomaž, če ne razumete bistva prispevka. Ni vsakomur dano razumeti.
    Žal se v današnjem času najde veliko opisanih “veličanstev”. Delam z otroci in to lahko potrdim.

  4. Tomaž Majer Tomaž Majer pravi:

    @mici,

    rekel bi, da je nerazumevanje na vaši strani. o tem, na kar vi namigujete, sam sploh nisem govoril, torej o vzgoji otrok in možnih posledicah, ki lahko nastanejo zaradi nepravilne vzgoje, tako da temu nisem niti imel namena oporekat, niti mu oporekal nisem.

    moj poudarek je bil na tem, da ljudi ne gre soditi na osnovi predsodkov ter stigmatiziranja, še posebej v takih primerih, ko otroka ne moremo kritivi za to, kako so jih starši pač vzgajili.

    za to plat prispevka ste očitno “slepi”, ker se pač s to problematiko očitno ne ukvarjate. me pa vseeno veseli, da delate z otroci in ne na kakšnem HRM oddelku, kjer na bi bilo bistvo v tem, da se v ljudeh poskuša najti nek potencial, ne pa v tem, da si jih na osnovi takšnih in drugačnih hib stigmatizira, česar vam (morda tudi zaradi profesionalne deformacije) očitno ni dano razumeti.

Komentiraj

Pozor: Tvoj komentar bo objavljen, ko ga odobri avtor bloga. Prosim, ne pošiljaj istega komentarja dvakrat.

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !