Jože Bartolj (1969) je urednik za kulturo na Radiu Ognjišče.

Teme

Išči

Umrl je Janez Zdešar (1926- 2013)

22.09.2013 ob 22:01, avtor jozeb

Odšel je eden velikih pričevalcev 20. stoletja. Človek, ki mu je bilo namenjeno, da bo sotrpine iz Teharij preživel za 68 let. Toliko let mu je bilo darovanih, da bi njegova beseda o težkih dneh maja in junija 1945, prišla na plano.

Janez Zdešar je bil v skupini enajstih na smrt obsojenih ujetnikov, ki jim je 21. junija 1945 med drugo in tretjo uro zjutraj, uspelo pobegniti iz koncentracijskega uničevalnega taborišča Teharje. Uspeli so prepiliti žičnato ograjo in potem ob kričanju »na juriš« izkoristiti zmedo, ki je zavladala ter pobegniti. Štirje so pobeg preživeli, dva sta ga tudi opisala (poleg Zdešarja tudi Ivan Korošec).

Zakaj so pomembni spomini Janeza Zdešarja? Zato, ker so bili napisani leta 1946, ko so bili še sveži. Ohranili so se kot po čudežu, po tem, ko so prepotovali dobršen del sveta. Avtor, na poti na študij teologije v Rim, jih je konec oktobra 1946 v Brixnu zaupal duhovniku Janezu Kraljiču, ki je odhajal v ZDA. »Izgubljeni« so bili do leta 1990, ko so jih odkrili v Kaliforniji. Zanimivi so tudi zato, ker ena stran besedila manjka. Zdešarja so ob pripravi na izzid prosili, če lahko besedilo dopolni, pa se ni mogel spomniti, kaj bi lahko bilo na manjkajoči strani. Tako luknjičav je človeški spomin po petdesetih letih in tako dragocene so takrat zapisane besede.

Knjižico Spomini na težke dni, iz leta 1990 sem prebral na dušek, z avtorjem pa sem se prvič srečal takoj po začetku delovanja Radia Ognjišče, ko sem z njim posnel oddajo. Domenila sva se, da se dobiva na Teološki fakulteti. Sedela sva v zgornji učilnici in beseda je hitro stekla. Oči so se mu večkrat orosile, še posebej ko je govoril o sotrpinu Andreju Mehletu, s katerim sta ostala skupaj na begu, dokler ta ni bil ubit 27. junija, nekje pod Čemšeniško planino. Zdešar je uspel priti do doma, nato pa v Avstrijo. Njegova mati je bila obsojena na dve leti zapora, ker je »organizirala pobeg svojega sina Janeza, ki je bil zaradi zločinov zaprt v Teharjah«.

Zelo me je nagovorilo, da je na koncu pogovora jasno povedal, da odpušča vsem, ki so mu želeli smrt in mu prizadejali tolikšno trpljenje. »Vsakemu lahko dam roko sprave,« je večkrat rekel.

Po tem sva se z dr. Zdešarjem srečala še nekajkrat. Zadnja leta je preživljal v domu za starostnike pri svetem Jožefu v Celju in še vedno vneto sledil političnemu dogajanju v Sloveniji. Prizadela ga je mariborska finančna afera. Zadnjič me je, pred nekaj meseci poklical zaradi nekega mojega komentarja na to temo in mi čestital z besedami, da je vedno, tudi o napakah, potrebno spregovoriti jasno in odločno.

Zdaj se je pridružil svojim nekdanjim sotrpinom tam »nad zvezdami.« Ne dvomim, da je bilo njihovo srečanje radostno, zazrto v večno svetlobo povabljenih na nebeško gostijo.

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v politika, splošno | 1 komentar

En odgovor

  1. Franc Kocjančič pravi:

    Pridružujem se v žalovanju za iskrenim prijateljem. Od leta 1967 sva se neštetokrat pogovarjala in izmenjavala mišljenja o razmerah v Sloveniji. Zelo rad je imel vsakega Slovenca, ki se je ustavil v njegovem uradu v Munchnu.Veliko prijateljev je dobilo prenočišče pri njemu,vse je pogostil in izmenjal mišljenja.Občutek sem imel, da je veliko vedel o Sloveniji,in tudi rad vprašal o političnih razmerah. Želel je,da se še kdaj vrne domov.Ko mi je opisoval beg iz taborišča, je poudaril, da če ne bi bilo Boga on ograje taborišča ne bi preskočil in kljub rafalom za njim ga ni zadela nobena kroglja.V Evropi in Rimu je bil tako cenjen in spoštovan, da je bil v Rimu njegov predlog za imenovanje G. Šuštarja za škofa v Ljubljani sprejet, to se je pri njemu vedelo že 2 leti preje kod se je to dogodilo. Ostal mi bo v trajnem spominu, kod neprecenljiv. S pokojnim g. Rozmanom sta bila izjemno cenjena po vsej Evropi, kjer sta delovala.Naj mu bo lahka slovenska zemlja in Bog naj mu obilno poplača.

Komentiraj

Pozor: Tvoj komentar bo objavljen, ko ga odobri avtor bloga. Prosim, ne pošiljaj istega komentarja dvakrat.

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !