Jože Bartolj (1969) je urednik za kulturo na Radiu Ognjišče.

Teme

Išči

Za gušt

13.10.2013 ob 23:59, avtor jozeb
Če ob obali sije sonce, je zelo prijetno.

Tudi kopati se še vedno da. Morje ima 18. stopinj…

  • Share/Bookmark

Objavljeno v osebno | Brez komentarjev

Jesenske dolžnosti

12.10.2013 ob 23:49, avtor jozeb

Nismo izbrali najbolj idealnega vremena za jesensko pospravljanje na otoku. Domačini pravijo, da toliko dežja v oktobru že dolgo ni padlo. Med eno in drugo ploho smo uspeli izpolniti zastavljene načrte, vendar nič več kot to. Celo obvezna košnja je izpadla, saj je trava premokra. To leto je tudi leto polžev, saj lezejo iz vseh odprtin, pred njimi pa ni varna nobena njim užitna rastlina.

Smo pa zato vneto kurili v peči in tam spekli tu odličen kostanj. Na otoku kostanj sicer ne uspeva, kar pomeni, da smo ga prinesli s seboj.

Domačini v tem času lovijo lignje. Kolikor jim pač vreme dopušča. Jadranski lignji so odlični. To niso tisti mali, ki jih lahko kupite na tržnici, ampak tisti veliki, težki tudi kilogram. Poleg tega so začeli z obiranjem oliv, ki pa letos ne kažejo dobro. Preveč vlage v zadnjem mesecu dni, jih je dodobra načelo. Pojavila se je mušica, ki vanje leže jajčeca in olive zdaj množično odpadajo. Navadno so jih začeli nabirati po prvem novembru, letos pa so z obiranjem začeli že zdaj, saj plodovi množično odpadajo. Iz 100 kilogramov oliv dobiš 17 litrov oljčnega olja.

Popoldne smo odšli po rožmarin. Mediteranski ima močan opojen vonj. Navadno ga narežem na drobne koščke, posušim in v stekleni posodi shranim za čez zimo. Tako je tudi v mrzlih dneh mogoče začutiti jadransko toplino.

Popoldne krenemo proti domu. Ladja gre ob 17.h, ob 19.h smo v Zadru, ob 20.h krenemo proti Ljubljani, kamor bomo prišli, če ne bo kakšnih težav na cesti, okoli polnoči. Sledila bo kratka noč in nato v ponedeljek vstajanje ob 4.h, kajti ob petih se že začenja jutranji program. Sledijo kar pestre ure.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v splošno | Brez komentarjev

Dekadentna Evropa na poti v smrt

10.10.2013 ob 22:37, avtor jozeb

Primer neke 44 letne Nancy, ki je hotel postati Nathan in so jo pred dnevi evtanazirali v Belgiji, me je pretresel. Zaradi »neznosnega psihičnega stresa« se je po tem, ko ni bila zadovoljna s svojo zunanjo podobo, po treh operacijah spola, odločila za smrt in zdravniki belgijskega odreda mobilne evtanazijske enote, so jo mirno usmrtili, kajti v svojem telesu se ni dobro počutila…

Neverjetno! Ko imaš vsega dovolj, ko do onemoglosti eksperimentiraš sam s seboj in ko z rezultati nisi zadovoljen, potem se pač odločiš za smrt in… »ozdraviš« svoj ego enkrat za zmeraj! Kako preprosto. In država vsemu temu asistira. Koliko bi se jih premislili, če bi doživeli še en dan, še nekaj lepih trenutkov, pač ne bomo nikoli izvedeli, lahko pa špekuliramo, da je za večino odločitev za evtanazijo psihična bolezen, nestabilnost, depresija… Zanimivo, da se število evtanazij drastično poveča pred dopusti. Ko svojci odhajajo, se (večinoma starejši) odločijo za smrt. Kakšna je krivda naslednje generacije, ki starejšim vceplja, da so breme, da zanje nimajo časa, da naj že enkrat ne bodo več breme, ne bi razpredal.

Zbral sem nekaj podatkov, ki nakazujejo smer v katero smo se odpravili in verjemite, nismo daleč od Hitlerja in obvezne evtanazije za določene skupine ljudi, neozdravljivo bolne, ki se bo lahko čez leta razvila tudi v obvezno evtanazijo pri določeni starosti. Tukaj so:

V Evropi evtanazijo dovoljujejo v Belgiji, na Nizozemskem, v Luksemburgu in Švici. O tem razmišljajo tudi v Franciji.

Pravno ni mogoče urediti na način, da bi bil postopek varen in ne bi dopuščal zlorab. Najpogostejše so pritiski na bolnika, naj se vendar že odloči oditi, v ozadju katerih so vprašanja o hitrem dedovanju, poleg tega pa še pritiski, ko se bolniku njegovo stanje predstavi kot veliko breme za njegove bližnje in se mu da vedeti, da je celo njegova dolžnost, da se odpove življenju.

Uradne številke kažejo, da v vseh državah, ki so dovolile evtanazijo, število teh primerov raste. Spreminja se namreč odnos ljudi do vrednote življenja. Na Nizozemskem že obstaja evtanazija otrok in mladostnikov, zdaj o tem razmišljajo še v Belgiji.

Otroci ne smejo voliti, ne smejo voziti avtomobilov, dokler niso polnoletni, ne smejo kupovati alkoholnih pijač in cigaret v trgovinah, lahko pa se bodo odločili za evtanazijo…? Kakšna je ta logika?

V Belgiji je v desetih letih po legalizaciji evtanazije je ta porasla za kar 4.620 %. Lani je bilo primerov evtanazije v Belgiji kar za 25 % več, na ta način so usmrtili kar 1.432 ljudi, kar je največ od legalizacije leta 2002.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v splošno | 5 komentarjev

Svetopisemski maraton

9.10.2013 ob 20:52, avtor jozeb

Radijci smo sodelovali na tokratnem Svetopisemskem maratonu. Pri sv. Jožefu v Ljubljani se Sveto pismo prebira 24 ur na dan. Javno, na glas, odprto za javnost, dostopno tudi preko spleta…

S sodelavcem sva brala iz knjige Sodnikov. Prešinilo me je, da vsebino premalo poznam. Seveda, kdo še ni slišal za Samsona, ampak sodnikov je bilo veliko več. Njihove zgodbe so večinoma zelo krvave. To kaže na takratno zgodovinsko ozadje. Po drugi strani pa je ves čas poudarjeno, da so se Izraelci oddaljili od Jahveja in delali kar je hudo v njegovih očeh. Pisci knjige sodnikov so v tem prepoznavali kazen za njihove grehe.

Še nekaj bi rad izpostavil, kako svetopisemska beseda drugače odmeva, če je brana naglas, kot pa če jo beremo tiho in zase. Morda me je tudi zato svetopisemski maraton spet nagovoril. Božja beseda ni mrtva in tudi najtežja besedila v celotnem kontekstu dobijo globlji pomen.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v splošno | Brez komentarjev

Kočevski zbor -> Teharje

6.10.2013 ob 06:59, avtor jozeb

V Spominskem parku Teharje bo danes ob 11.h potekala spominska slovesnost za žrtve medvojnega in povojnega nasilja, ki jo pripravljata Nova slovenska zaveza in župnija Teharje. Mašo bo letos daroval celjski škof Stanislav Lipovšek, med spominskim programom pa bo zbrane nagovoril dr. Aleš Maver. Prav tako bo danes spominski pohod po poti teharskih žrtev.

Ali ni zanimivo: sinoči so nekateri slavili 70 let Kočevskega zbora, danes pa se bodo drugi spominjali njegovih posledic…

  • Share/Bookmark

Objavljeno v politika | 10 komentarjev

Ovadba Ribičiča, povratek v normalo

3.10.2013 ob 22:20, avtor jozeb

Mitji Ribičiču se je zgodil Vasilij Kononov. Nekdanji partizanski heroj in visok privilegiranec totalitarne Jugoslavije, se z zbranim arhivskim gradivom spreminja v genocidnega množičnega morilca…

Publicist Roman Leljak je danes predstavil Kazensko ovadbo proti nekdanjemu visokemu funkcionarju Mitji Ribičiču, zaradi kaznivega dejanja genocida in vojnega hudodelstva. Ribičič je kot namestnik načelnika OZNA za Slovenijo leta 1945 in 1946, zadolžen za Štajersko, storil kaznivo dejanje genocida sedaj po 100. členu Kazenskega zakonika s tem, da je vodil, organiziral in logistično izpeljal nasilno izselitev nemške manjšine iz Slovenije v času od junija 1945 do septembra 1946. V času od junija 1945 do septembra 1946 je nadzoroval, vodil in organiziral nasilno izselitev najmanj 16.100 pripadnikov nemške manjšine ne glede na spol in leta starosti.
Poleg tega mu kazenska ovadba očita, da je kot komisar brigade IV. operativne cone in Koroške grupe odredov v činu majorja od decembra 1943 do maja 1945 storil kaznivo dejanje vojnega hudodelstva sedaj po 102. členu Kazenskega zakonika s tem, da je ukazoval in vodil likvidacije civilnih oseb, ukazoval likvidacije svojih vojakov brez sodnega procesa in zbiral podatke o civilnih osebah, ki so bili po končani drugi svetovni vojni v večini brez sojenja likvidirani, obsojeni na dolgoletne zaporne kazni ali pa nasilno izgnani iz države.Ribičič je danes star 94 let. Morda se komu zdi nepotrebno, da se ga v teh letih, verjetno že nekoliko dementnega in odsotnega obremenjuje s stvarmi, ki so se dogajale pred 70. leti. Starostni vidik seveda ne zdrži teže očitanih dejanj in tudi ne podobnih primerov, ki so jih vodili v naši soseščini. Spomnimo se starcev nacističnih zločincev, ki jih je in jih še preganja center Simona Wiesenthala. Spomnimo se Joža Boljkovca, ki ga na Hrvaškem, kljub njegovi nekdanji funkciji in starosti, vozijo na sodišče. Obtožen je smrti civilistov v Dugi Resi. Pri 25. letih je bil šef UDBE v Karlovcu.

Spomnimo se, kako se je Ribičič pred Pučnikovo parlamentarno komisijo, ki je raziskovala povojne poboje, rogal izpraševalcem z odgovori, da se ničesar ne spominja, da niso nič naredili narobe. Njegove besede so se v zadnjih letih spremenile v svoje nasprotje, največji cinizem pa je seveda dejstvo, da zbrano gradivo ni na voljo javnosti. Verjetno zato, ker so pred komisijo takrat pričali tudi partizani, recimo šoferji kamionov, ki so vozili v Hudo jamo in Pečovnik, ki so jasno demantirali Ribičičeve besede.

Major Mitja je v zadnjih letih postal simbol ščitenja nekdanjih partijskih privilegijev. Njegovega primera si noben tožilec ne upa prevzeti, čeprav očitana mu dejanja ne zastarajo. Tudi Roman Leljak pravzaprav ne verjame, da bi do procesa lahko prišlo, saj so bili vsi dosedanji poskusi uspešno onemogočeni. Kljub vsemu pa je kazensko ovadbo hotel vložiti. V tem času so se namreč našli tudi novi dokazi, ki bremenijo Ribičiča. »Morda se bo vendarle kaj premaknilo, upanja ne smemo izgubiti,« pravi Leljak.

Ribičičeva obsodba bi na simbolni ravni marsikaj spremenila. Kasta nedotakljivih, ki so vladali v krvi in na kosteh svojih političnih nasprotnikov, bi bila načeta. Padel bi tudi mit o partizanih, ki ne morejo storiti vojnih zločinov, samo zaradi tega, ker so se borili na pravi strani! Kot da zločin ni več zločin, če ga povzroči nekdo, ki je na strani zmagovalcev…

Zato je kazenska ovadba proti Mitji Ribičiču za Slovence povratek na normalno, humano stran življenja in znamenje, da bi radi odrekli Zločinu, pa čeprav so ga storili zmagovalci v drugi svetovni vojni.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v politika | 1 komentar

Mariborska nadškofija negotovi prihodnosti naproti

2.10.2013 ob 22:13, avtor jozeb

Vsi se ukvarjajo z Jankovićem. Ali bo ali ne bo ponovno kandidiral za predsednika stranke, ki jo je sam ustanovil? Ali bo bo izvoljen na kongresu in ali bo koalicija zaradi tega padla? Preigravajo se različne mogoče kombinacije, nekje v ozadju pa se dogaja nekaj kar ne vemo in naj bi ostalo skrito.

Počakajmo in izvedeli bomo. Morda je vse skupaj le maškarada, zgodbica za naivne, kot tista o 40 milijonskem brezobrestnem kreditu mariborski nadškofiji, ki naj bi ga odobril sam papež Frančišek. Sprašujem se, komu koristijo take dezinformacije? Komu je danes v interesu, da se pojavijo novice, ki z realnostjo nimajo dosti skupnega? Poleg tega so se pojavile v italijanskem mediju, prav tistem, ki je novico o mariborski finančni aferi prvi javno objavil z relevantnimi podatki. Viri so bržčas isti, le da so tokratno novico zanikali vsi, od naše škofovske konference, do tiskovnega predstavnika Svetega sedeža.

Finančne injekcije ne bo! Še več, vse bolj glasne so govorice celo o odpravi mariborske nadškofije, ki bi sicer lahko še kar nekaj časa ostala zgolj apostolska administratura, lahko pa bi jo celo razdelili med celjsko in murskosoboško škofijo.

Za delo na terenu, v župnijah, to sicer ni nič usodnega, je pa velik signal, da so se gospodarskih vprašanj v Mariboru lotevali popolnoma napačno. Zdaj bodo morali sami nositi tudi posledice zgrešenih dejanj in zelo verjetno bo arhitekt finančne sheme v Mariboru kmalu tudi za rešetkami. To pravim zato, ker so ostali obtoženi v primeru Betnava krivdo priznali in zaradi tega tudi že dobili milejšo kazen.

Kaj bi na to porekel ustanovitelj mariborske škofije blaženi Slomšek? Morda pa ima tudi on kaj pri vsem tem? Morda je prosil Boga naj reši njegovo škofijo. In Bog ga je uslišal…

  • Share/Bookmark

Objavljeno v politika | Brez komentarjev

Umetniki v Bruslju – drugič

1.10.2013 ob 22:24, avtor jozeb

Uspešno odprtje razstave Umetniki za Karitas v Bruslju je za nami. V prostorih Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri Evropski Uniji smo sinoči ob kulturnem programu in domačih dobrotah s Sinjega vrha, predstavljali umetnine, ki so nastale za Materinski dom na Cesti. Izkupiček od prodanih del bo namreč šel v ta namen. Kakih sto ljudi se je nabralo na odprtju v Bruslju, kjer slovenskih likovnih razstav ni ravno veliko. Na odprtju sta v kulturnem programu nastopili sopranistka Pia Brodnik in citrarka Damjana Praprotnik. O projektu likovne kolonije je spregovorila namestnica ravnatelja škofijske Karitas Koper Jožica Ličen, o pomenu razstave v slovenskem in širšem prostoru pa umetnostna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Razstavo je v prisotnosti stalnega predstavnika republike Slovenije pri Evropskem Uniji v Bruslju dr. Rada Genoria odprl evropski poslanec Lojze Peterle.

Prijetno in domače vzdušje se je nadaljevalo tudi po uradnem odprtju. Peterle, na pobudo katerega je sploh prišlo do razstave v Bruslju, je na koncu odigral tudi pesem na miniaturne orglice, ki jih je imel s seboj. Razstava bo zdaj v prostorih stalnega predstavništva na ogled v mesecu oktobru, v domovini pa jo bomo lahko videli 22. novembra na dvorcu Zemono pri Vipavi.

Evorpski poslanec Lojze Peterle, veleposlanik dr. Rado Genorio, ravnatelj škofijske Karitas Koper Matej Kobal, sopranistka Pia Brodnik, citrarka Damjana Praprotnik in avtor. (foto Klemen Žumer)

Jožica Ličen predstavlja projekt Umetniki za Karitas.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v kultura, splošno | Brez komentarjev

Novejše objave »