Jože Bartolj (1969) je urednik za kulturo na Radiu Ognjišče.

Teme

Išči

Hrvaški referendum o družini

2.12.2013 ob 22:47, avtor jozeb

Več tednov sem spremljal polemike na Hrvaškem ob referendumu vpisa v ustavo zakonske zveze med moškim in žensko. To ni bila »krvava bitka«, bila je »mesarsko klanje«! Mediji so se v 99 odstotkih, kot priznavajo sami novinarji, postavili na stran proti zvezi »V imenu družine«, ki je najprej zbrala 700 tisoč podpisov za razpis referenduma in nato na le tem močno zmagala z več kot 65. % glasov.

Morda so bili prav mediji krivi, da se je toliko ljudi postavilo za družino, saj so se hrvaški novinarji izkazali za izjemno enosmerno usmerjene. V Jutarnjem listu so celo brezplačno objavljali zgodbe in reklame proti referendumu. Podobno so delali tudi elektronski mediji. Sploh se niso trudili biti nepristransko neodvisni. Vsaka novica je bila že komentar. In bili so skrajno neokusni. Ni jim bilo nerodno objavljati nepreverjenih novic o članih Zveze za družino in voditeljica Željka Markić je danes v medijih najbolj osovražena Hrvatica. Niti ni čudno, da je medije Zveza na koncu celo izključila iz svojega štaba, kjer so pričakovali volilne rezultate.

Skoraj milijon Hrvatov se je torej izreklo za vpis v Ustavo, da je zakon lahko le zveza moškega in ženske. Da so glasovali tako, jih je prepričala skupina katoliških laikov, ki so zastavili svoje ime in svoje krščanske vrednote, ter zmagali. Njihova zmaga odmeva. Tako doma na Hrvaškem, kot pri nas in tudi v tujini. Vendar se Hrvatom ni treba ozirati na to kaj mislijo sosedi in Evropa, saj je ta dovolj liberalna, da je vnaprej jasno povedala, da je urejanje družinske zakonodaje v domeni nacionalnih držav… Posledično so tudi vse reakcije, ki jih objavlja tuji tisk, pač le pogledi različnih političnih in družbenih skupin na to tematiko in Hrvatom zaradi tega ni treba biti prav nič nerodno! Tudi Evropi so dali s tem jasen signal, da se z nekaterimi stvarmi pač (pri njih) ne gre igrati. Vprašanje družine pa je za Hrvate temeljno. Povzemam nekaj misli, ki sem jih zasledil v današnjem hrvaškem tisku in so vsaj kolikor toliko uravnotežene, saj večina še vedno tuli v isti rog in objavlja zgodbe ljudi, ki »jih je po tem rezultatu zdaj sram da so Hrvati«! Mislim, da je tudi kar nekaj Evropejcev, ki bi včeraj želeli slaviti s njimi.

»Referendum o zakonu ne bo povzročil skoraj nobenih sprememb v statusu zakonske zveze, ki je bila tudi doslej opredeljena kot zveza med moškim in žensko, bo pa dodobra pretresel hrvaški politični sistem. Morda gre za najbolj pomembne in najbolj korenite spremembe na političnem prizorišču po vzpostavitvi demokracije, ki je dozdaj prinesla predvsem kozmetične izmenjave moči med HDZ in SDP«.

»V vrsti slabih vlad, ki so vedno skrbele le za lastno promocijo, jo je najslabše odneslo desno, konservativno volilno telo, ki ima v normalnih razmerah na Hrvaškem večino. Zato ni presenetljivo, da se je to predvsem zaradi svojih elit počutilo prevaranega.

Zadnja leva vlada Zorana Milanovića je dokončno razbila iluzijo o nekakšnem nacionalnem konsenzu, zaradi katerega je bila pravzaprav izvoljena v času po Sanaderju in Kosorjevi. Na tem referendumu je predvsem poražena ideološko izključujoča, včasih sektaško levičarska vlada, ki je dobila mandat, da vzpostavi nepokvarjeno vlado in pokrene gospodarsko rast, ne pa da povsem spremeni sistem vrednot, na katerih temelji hrvaška družba.«

»Premier Milanović je večinoma plah in neodločen, toda nenadoma se prelevi v pravega junaka, ko je treba ukiniti pokroviteljstvo parlamenta nad žalno komemoracijo v Pliberku. Brez kakršnegakoli spoštovanja do tistih, ki mislijo drugače, so uvedli v šole zdravstveno vzgojo, ki je bila problematična ne samo zato, ker ultra liberalna, ampak tudi zato, ker ne ponuja nobene alternative. Otroci se tako v šolah učijo to, kar je določila njihova stranka da je za njih pravilno in dobro. In tako se je javnost zganila, kajti če ne poslušajo nikogar, medtem ko so v šole npr uvajali sporno zdravstveno vzgojo, tako lahko upravičeno domnevajo, da so čez noč sposobni uvesti tudi istospolne poroke.«

»Kaj je torej ostalo katoliški in nacionalni desnici, kot da se organizira in poskuša nekaj storiti v obubožani državi na robu brezupa?«

»Veliki zmagovalec referenduma je tudi katoliška Cerkev, ki je našla način, kako se vključiti v politično življenje ne da bi bili v glavnih vlogah duhovniki in škofje. O kako velikih spremembah govorimo, se je pokazalo predvsem v reakcijah večine medijev, ki so do katoliških laikov na čelu z Željko Markić pokazali izjemno agresijo, sovraštvo in prezir. To je samo dokaz, da pobuda “V imenu družine” ne prihaja iz centrov moči, ki »uspešno« vladajo hrvaški že skoraj četrt stoletja in verjetno celo nekoliko dlje…«

Njihov pohod v hrvaško politiko pa se verjetno zdaj šele začenja!

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v politika | 1 komentar

En odgovor

  1. Rado pravi:

    Agresivnost tki. liberalnih sil je bila na primeru tega referenduma začudujoča. Skoraj tako, kot ob podobnem referendumu v Sloveniji. Prav zanimivo je, da to vprašanje ljudi bolj iritira kot pa druge teme.

    Govoriti, da je zmagala Cerkev je v tem primeru cenen izgovor. Visok odstotek (skoraj 65 %) za razumevanje zakona, kot skupnosti enega moškega in ene ženske ne kaže na konzervativnost, niti nujno ne vseobsegajočo Cerkev, ampak kaže na zdrav razum. Če kdo, potem bi se ob tolikšnem porazu lahko zamislili (tudi slovenski) “levoliberalci”.
    Ampak toliko samorefleksije očitno nimajo.

Komentiraj

Pozor: Tvoj komentar bo objavljen, ko ga odobri avtor bloga. Prosim, ne pošiljaj istega komentarja dvakrat.

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !